Številni mladi bolniki z rakom imajo različne psihosocialne težave. Te vključujejo stisko, depresijo, tesnobo in prilagoditvene motnje. Zato je očitno, da je treba bolnikom pri teh težavah pomagati, da bi čim bolj izboljšali njihovo počutje in kakovost življenja. Če bolniki niso deležni ustrezne psihosocialne oskrbe, so možne ne le individualne posledice za posamezne bolnike, temveč tudi ekonomske posledice, vključno z daljšim bivanjem v bolnišnici, kot je potrebno z medicinskega vidika, kar pomeni stroške, ki se jim je mogoče izogniti. Ugotavljanje psihosocialnih potreb in njihovo obravnavanje je zato zelo pomemben del celotne onkološke obravnave, ki naj bi bila zagotovljena v obliki psihološkega svetovanja, psihološke ali psihiatrične obravnave.
Ta študija raziskuje, ali so na tem področju pri mladih bolnikih z rakom razlike med spoloma. Rezultati kažejo, da imajo bolnice višje ocene stresa kot bolniki, pri čemer so tako bolnice kot bolniki poročali, da najbolj trpijo zaradi čustvenih težav. Prav tako je postalo jasno, da je pri moških bolnikih manj verjetno, da bodo prejeli napotitev na vedenjsko onkologijo za nadaljnje zdravljenje, kot pri ženskih bolnikih.
Verjetnost, da bodo bolnice napotene na nadaljnje zdravljenje, je bila 2,5-krat večja kot pri moških. Te ugotovitve podpirajo in dopolnjujejo prejšnje raziskave: neenakosti med pacientkami in pacienti pri oskrbi in zagotavljanju storitev na področju duševnega zdravja obstajajo in jih ne smemo zanemariti. Kako pa je mogoče doseči enakost pri dostopu do psihosocialne oskrbe na področju duševnega zdravja? Ključni so dobri ukrepi, ki, prvič, poudarjajo pomen storitev na področju duševnega zdravja, drugič, prispevajo k temu, da duševno zdravje ne bo več obravnavano kot stigma, in tretjič, obravnavajo in odpravljajo predsodke - tako zavestne kot nezavedne.
